Vsak, ki ima 5 minut časa, da me pozdravi in z menoj spregovori kakšno besedo, verjetno ve, da je to leto moja mala družinica v veliki krizi kar se tiče zdravja. Hvala bogu ni nič hujšega, »samo« viroze. Vendar te viroze sploh niso tako nedolžne. Razumem, da je moj mali miš, ki obiskuje vrtec, bolj izpostavljen in ima to smolo, da se prej naleze, kot nekdo drug. Vendar to, da potem naleze še mojega dragega ali mene in včasih tudi oba hkrati, mi je pa nočna mora. O tem kako sem bila v tem letu večkrat bolna, kot celo življenje do sedaj, raje ne bom.

In tako je naneslo, da sem bila pretekli teden spet bolna. Vročina je bila dopoldne nizka (narasla je zvečer), zato sem se vsak dan optimistična lotila kuharije. Ker nekaj je pač treba jesti tudi, če si bolan, kajne? Ni mi šlo najbolje od rok. Zamislila sem si jed, ki sem jo želela predstaviti na blogu, pa mi je spodletela, celo vmes sem spremenila načrt v upanju, da še lahko rešim situacijo, vendar je na koncu vse pristalo v smeteh, saj ni bilo užitno. Ok, sem imela slab dan in tudi to se zgodi. Vendar sem se nato lotila še kosila in po navadi zelo enostavno improviziram in skuham nekaj dobrega in za to ne potrebujem recepta. Delam po občutku in v večina primerov mi uspe. Vendar, ko sem bolna, ne. Po vrhu slabega počutja, se še z dobro hrano ne morem potolažiti. Takrat okusi ne grejo skupaj, ali preveč ali premalo solim, nekaj zažgem, razredčim, prevrnem… nekaj pač, da jed ne izpade ok. S tem ne mislim le, da ima hrana meni slab okus, ker sem bolna. Kar skuham takrat, ko sem bolna, res ni posrečeno. Kako dober primer, ki dokazuje, da kuhanje potrebuje veliko več od tebe, kot le to, da nekaj zmešaš v loncu. Kuhanje je čustveno doživetje. Pripravljena hrana je odraz kuharja in če se kuhar počuti slabo, bo temu primerna tudi hrana. Kuhati je potrebno sproščeno, a zbrano ter z ljubeznijo. Takrat bo pripravljeno res tako dobro, da se bodo cedile sline.

Mogoče se v prihodnje ob takih dnevih že v naprej prepričam, da takrat ne kuham in preprosto raje nekaj naročim na dom. Tako bo hrana dobra (upam), lahko bom več počivala, pa še posode ne bo treba pomivati. 🙂