Rada ustvarjam v kuhinji, ampak mogoče celo raje pojem kaj okusnega, posebnega. Lahko, da je prav to razlog moje ljubezni do kuhanja, saj je enostavno pripraviti nekaj dobrega, ko veš kaj ustreza tvojemu okusu. 🙂 Ne predstavlja mi problem nekaj skuhati, mešati, gnesti, peči, vreti in vse skupaj sestaviti v jed, ki bo pogrela naše želodčke. Vsaka stvar pa ima tudi temno plat in temna plat kuhanja je vsekakor umazana posoda!

Že samo misel na njo mi zbudi velik krik: »Aaaa!«. Kako se lahko nekaj tako čudovitega, kot je priprava hrane za veselje, ljubezen in preživetje najljubših oseb spremeni v nekaj tako grdega, napornega, nadležnega pa še mokrega.

V trenutku, ko so želodčki polni, me spravi v slabo voljo misel na to, da je sedaj potrebno pomiti en kup posode, vse zdrgniti, obrisati, pospraviti. In hudo mi je priznati, da se včasih ravno zaradi strahu pred kupom umazane posode, ne lotim receptov, ki bi si jih želela, ker vsebujejo veliko priprave in posledično veliko posode, pripomočkov. A ni to škoda? In pri delu, sem vedno pozorna, da ne umažem nič več kot je le nujno potrebno ter že med kuhanje skušam pomiti sproti kar se da. Sem takšna, da po pripravljenem kosilu nikakor ne morem gledati goro umazane posode po celi kuhinji še kakšni 2 uri. Vse pohvale tistim, ki to zmorete. Želim kmalu počistiti vse, da me pred naslednjo uporabo pričaka urejena kuhinja. Vendar kaj, ko se včasih tekom dneva posoda kar od nekje nabere na pultu in čaka, da se pomije.

Sedaj imam že skoraj 2 leti pomivalni stroj. O, hvala bogu! Vendar, a moje delo res olajša? Hmmm, pa ne vem. Res je, da se izognem namakanju prstov v vodi. Vendar še vedno je potrebno vso posodo preden gre v pomivalni stroj splahniti z vodo in odstraniti koščke hrane, vse zložiti v stroj tako, da se ne prevrne in poškoduje, čakati dooolgooo, da se vse opere in nato še pospraviti nazaj na police. Da ne govorim še o tem, da določenih madežev stroj ne opere, ker v njem ni malega možiclja, ki drgne in riba zapečene ostanke s posode dol in moram to storiti jaz, preden dam posodo v pomivalni stroj. Plus, da obstaja veliko posode in pripomočkov, ki jih naj bi prali na roke, saj se v stroju uničijo. To velja za ponve, lonce. Če ste na njih opazili lise, flekce itd, je verjetno to razlog. Posoda je še vedno za uporabo, bo pa njena življenjska doba krajša. In pa plastika! Nikoli ne vem kaj naj dam v stroj in kaj ne, ker se mi je že zgodilo, da se mi je plastična posoda upognila od vročine pomivanja. Pa noži? Z njimi se naj bi ravnalo previdno, da se rezilo ne poškoduje in ostajajo ostri, zato se verjetno ne morejo iti vodnega plesa z vilicami in žlicami. Nekateri kozarci v stroj ne grejo, ker so preveliki ali delikatni (vsaj v moj stroj ne). Tudi leseni izdelki so preobčutljivi. Kaj potem sploh še ostane? 4 krožnike lahko operem v stroju, ostalo pa na roke! No, tako bi moralo biti, pa ni. V stroj fliknem vse kar se mi zdi, da bo v njem preživelo, nekaj malega pa operem na roke.

Če realno pomislim, pranje posode ne vzame veliko časa in ni primerljivo s tem, koliko časa porabim za kuhanje, vendar je to vseeno opravilo, ki mi greni življenje in ga z veseljem predam komu drugemu. Če se le javi. 🙂