Ta teden je že 13. tekoči teden odkar planiram naše obroke. Da bom bolj organizirano kuhala, sem se odločila predvsem zato, ker mi je bilo težko vsak dan misliti na več obrokov, ki jih je potrebno pripraviti. V dnevu mislim na veliko različnih stvari in četudi je kuhanje nekaj v čem uživam, sem se večkrat počutila pod pritiskom, nisem vedela kaj naj pripravim in se mi o tem niti ni dalo razmišljati, saj sem bila miselno čisto drugje. Ampak jesti je potrebno in celo večkrat na dan. Iz teh in drugih razlogov je nastal organizator obrokov Slasten vsakdan, ki omogoča ravno to, kar sem si sama želela.

Do danes pa sem se že nekaj več naučila in s prakso pridobila sistem, ki mi olajša vsakodnevno življenje. Kako torej planiram obroke?

Pri nas je ključno kosilo. Kosilo je vsak dan na mizi pa tudi, če ga vedno ne jemo skupaj, mogoče pa ostane za večerjo ali pa za drug dan. Mislim, da danes kosilo z družino čisto zgublja svojo vrednost, ampak jaz vztrajam pri njej. Marsikomu delovnih ne omogoča ravno primerne ure za kosilo, ampak saj to niti ni tako važno, lahko je vaše »kosilo« tudi ob 18h zvečer. Mi je pomembno pa, da se vsaj za nekaj časa usedemo za mizo, nekaj dobrega pojemo in se kaj lepega pogovorimo, preprosto zato, da se družimo. Ne uspe vedno, se pa trudim. Torej je moj fokus pri planiranju kosil. Nato planiram še zajtrk, saj navsezgodaj zjutraj nimam energije razmišljati o tem, preprosto vem kaj je po planu, hitro pripravim in jemo oz. jeva vsaj jaz in malček. Malice so pri nas prepuščene lastni iznajdljivosti, malček je v vrtcu, partner nekaj prigrizne med delom, jaz pa tudi. Ker pa že od nekdaj skušam, da ne jemo večje količine hrane po 18-i uri (saj veste, da prebava lažje opravi svoje delo tekom noči), večerje tudi ne planiram. Po navadi naredim kaj na hitro (solata, sendvič, zdrob, jajce, namaz,..) ali pa pridejo v poštev ostanki kosila ali hrane preteklega dne.

Organizator izpolnim za tekoči teden, saj ga vpisujem v ponedeljek zjutraj. Zakaj ponedeljek? Ker mi tako najbolj ustreza. Čez vikend namreč dobim od mame ali tašče kar nekaj sveže in domače zelenjave ter sadja in pa tudi ostanke od kosil, praznovanj. Pa še največji mir imam takrat in se lahko skoncentriram na to kaj delam. Preden grem planirat pa še pogledam po kuhinji, da vem kaj imam že na zalogi. Kaj je v hladilniku, kaj v shrambi, kaj v omarah. Potem pomislim še kaj nas čaka v prihajajočem tednu, če ima kateri član kakšne priložnostne obveznosti, ki bodo vplivale na kosilo. Nato optimalno vnesem obroke za kosilo glede na to kaj imam in kaj si želimo jesti prihajajoči teden ter hkrati manjkajoče sestavine napišem na priložen seznam za trgovino. Morem priznati, da mi to vzame zelo malo časa, mogoče 10 minut največ in to me je čisto presenetilo, saj sem mislila, da bom za to porabila več časa. Res pa je, da ne iščem receptov, saj se že v pogovoru kdaj odločimo kaj bi jedli, če gre za kaj posebnega in tudi mimogrede (med brskanjem po spletu za drugimi stvarmi) dobim idejo in najdem recept, ki ga želim uporabiti.

In kako poteka izvedba? Morem reči, da sem zelo ponosna, da večina obrokov kar gre po planu. Se včasih zgodi, da nas preseneti kaj nepričakovanega, ampak se znajdemo glede na situacijo. Zato tudi planirani obroki ne veljajo za sveto in, če mi v določenem dnevu nekaj ne znese ali pa nam planirano ni za jesti, se spet prilagodimo. To, da je plan narejen mi daje občutek stabilnosti in mi vsekakor pomaga pri organizaciji drugih obveznosti v dnevu, ki zahtevajo mojo pozornost.

Prav tako mi planiranje obrokov omogoča večji pregled nad potrošnjo hrane. Manj hrane zavržemo, ker res gledam, da se porabijo stvari, ki so blizu roka uporabnosti. V trgovino gremo 1x na teden po večje stvari glede na seznam v organizatorju Slasten vsakdan. Skočimo pa še kdaj vmes po kakšne prigrizke, sadje. Vendar sigurno ne zapravimo več toliko kot prej, ko smo nakupovalni voziček napolnili čisto po trenutni inspiraciji.

Kaj vse smo v teh tednih za kosilo jedli pri nas doma pa si lahko pogledate tukaj.